Počitnice so se končale in neusmerjenega prostega časa je konec. Avtorica septembrskega članka za starše Petra Kastelic Marinko vsem otrokom in staršem ob začetku šolskega leta želi čim mirnejše šolsko popotovanje. V članku razmišlja o omejitvah, doslednosti, odnosu do avtoritete … pa tudi o zaupanju, brez katerega ne smemo poslati otroka v šolo. Zaupanje v otroka, da bo zmogel in da ne bo v šoli ničesar takega, česar ne bi bil sposoben rešiti, sam ali z malo pomoči, če bo potrebno.

Poletje, sonce, voda, zrak, svoboda! Daljši dnevi, ko smo vsi malo razposajeni, tudi odrasli. Poleti pravila malo zrahljamo. Kako najti pravo razmerje med svobodo in omejitvami, razmišlja avtorica Tina Zupančič v poletnem članku za starše.

Avtorica Petra Kastelic Marinko razmišlja o potovanjih. Potovanja namreč širijo obzorja, dajejo pogum in globlje razumevanje sveta okoli nas.  Kako in zakaj pa potovati z otroki …?

Otroci že zelo zgodaj pokažejo, kaj hočejo in česa nočejo. Da dosežejo svoje, so se mnogi pri­pravljeni na vso moč boriti. Naloga staršev je, da se trudimo zadovoljevati otrokove potrebe in ne vedno želja. Večkrat imamo težavo z loče­vanjem potreb od želja. Kar si otrok želi, ni nujno tisto, kar potrebuje. Včasih je celo obratno.

Prastara vez med otrokom in živaljo odseva lju­bezen, ki ima univerzalno govorico in ne pozna meja ne starostnih razlik niti verske ali rasne nestrpnosti … Starši pa smo vseeno večkrat v dilemi, ali imeti hišnega ljubljenčka ali ne. O tem razmišlja avtorica  Petra Kastelic Marinko.

Le kar otroci vidijo, slišijo, okusijo, čutijo in primejo, lahko v celoti razumejo. Preberite članek Tine Zupančič v februarski prilogi za starše.

Kako se majhni otroci spopadajo z jezo, bo pomembno vplivalo na to, kako se bodo kot najstniki in kasneje odrasli soočali z vsemi frustracijami in neprijetnostmi, ki jih prinaša življenje. O jezi v članku razmišlja Petra Kastelic Marinko.

Danes marsikatera družina ne kuha vsak dan. Do­mov prihajamo pozno, popoldne imamo starši ali otroci še druge obveznosti. Prav zato sta kuhanje in obedovanje za skupno mizo postala drago­cenost … Avtorica Tina Zupančič v članku za starše razmišlja o prehranjevalnih navadah otrok.

Socialna pedagoginja Petra Kastelic v članku razmišlja o motnji pozornosti. V zadnjih letih smo namreč priča velikemu porastu diagnoz šolarjev in tudi že vrtičkarjev z motnjo pozornosti in koncentracije.

Grizenje nohtov, duda, palec, steklenička … Avtorica Tina Zupančič v članku za starše razmišlja o otroških razvadah in o tem, kako lahko pomagamo otroku, da se jih otrese …

Mesec september je za mnoge otroke tudi mesec sprememb in novih izkušenj, saj prvič vstopajo v vrtec ali šolo. Starše seveda skrbi, kako se bodo znašli v novem, drugačnem svetu. Za samostojno in odgovorno raziskovanje sveta, ki je pred njimi, pa so pomembe tudi jasno postavljene meje, tu pa imamo mnogi starši težave …  Avtorica septembrskega članka za starše je Petra Kastelic Marinko.

Avtorica Tina Zupančič v članku razmišlja o večnem vprašanju večine od nas: Kako biti dober starš? Pogosto za merilo vzamemo otrokovo vedenje in de­lovanje. Če se otrok vede na želen način, je za nas to potrditev, da smo dobri starši. Če oz. ko pa temu ni tako, podvomimo v svoje starševske kompetence …

Otrokov svet je poln čustvenih vzponov in pad­cev. Že majhni otroci se morajo naučiti, da ne morejo nadzorovati okolja, da jim starši kar naprej postavljajo meje in da so odnosi med vrstniki polni izzivov. Vse to so vsakodnevne frustracije, zaradi katerih lahko obču­tijo močna čustva, ta pa vodijo k nezaželenemu vede­nju, kot so izbruhi trme, fizično obračunavanje, grize­nje, kričanje … Avtorica marčnega članka za starše je Petra Kastelic Marinko.

Avtorica Tina Plahutnik v februarskem članku za starše razmišlja o vlogi očeta v dekličinem življenju.

Naloga staršev je zaščititi otroka in ga obenem pri­praviti na zahtevno potovanje, ki se mu reče življe­nje. Večkrat se lahko zdi, da sta ti dve nalogi v po­polnem nasprotju. To se najpogosteje zgodi takrat, ko otrok vstopa v odnose zunaj družine in s svojim vedenjem išče načine vključevanja vanje.  Otroci so lahko že označeni kot vedenjsko pro­blematični, težavni ali zahtevni, zlasti če majhnih te­žav ne rešujemo sproti.

Pred nami so praznični dni. Napolnimo jih s svojimi posebnimi rituali in obredi. Njihov namen naj bo vzpostaviti in ohranjati stike med ljudmi, se zares srečati s sočlovekom, z družino, naravo in tudi s seboj kot duhovnim bitjem. Avtorica decembrskega članka je Tina Plahutnik.

Nočna mora vsakega starša je, da njegov otrok po­stane žrtev medvrstniškega nasilja oz. bullyinga, ki je izraz angleškega izvora. Ne zatiskajmo si oči in ne zamahujmo z rokami, da pri nas tega ni veliko. O nasilju med vrstniki v članku za starše razmišlja Petra Kastelic Marinko.

Za svoje vsi otroke želimo, da bi se v svoji koži do­bro počutili, da bi bili uspešni in da bi znali živeti z drugimi, Avtorica Tina Plahutnik v oktobrskem članku za starše razmišlja o tem, kaj lahko storimo, da otrok razvije zdravo samopodobo.

Vstop v šolo je zagotovo pomemben dogodek, žal pa šola že dolgo ni več stvar samo otroka, ampak postaja vse bolj projekt staršev.  O tem razmišlja tudi avtorica Petra Kastelic Marinko v septembrskem članku za starše  …

Ko so otroci majhni, je včasih že sama pot na izlet ali počitnice lahko velik podvig.  Avtorica Tina Plahutnik v poletnem članku za starše razmišlja o tem, kako potovati z otroki in kako imeti prijeten oddih tako otroci kot odrasli ….

Pretirano zaščitniški starši so ves čas zaskrbljeni za svoje otroke. S pretirano skrbjo, vmešavanjem in nadzorovanjem otroku sporočamo, da svet ni varen, da drugim ljudem ne more zaupati in da ne bo zmogel sam, temveč le ob pomoči starša.

Otroški izbruhi trme so del normalnega otrokovega razvoja. So način, kako nam otroci sporočijo, da so vznemirjeni in frustrirani. Kako se z izbruhi trme spopadamo starši, pa v marčnem članku razmišlja Petra Kastelic Marinko.

Človek ni samoten otok, zadosten samo sebi. Potrebuje socialne vezi, odnose, da se lahko razvija in samoure­sničuje. Zakaj je skupnost bistvenega pomena tudi za otroke in njihov razvoj, v članku za starše razmišlja Petra Kastelic Marinko.

Pogovori o smrti so pomemben del otrokovega življenj­skega mozaika, ki gradi njegov notranji svet. Tudi dan spomina na mrtve je lahko ena od pri­ložnosti, da se z otrokom pogovarjamo, skupaj razmi­šljamo in dodajamo  drobne, a pomembne koščke otrokovemu dojemanja sveta. O smrti tokrat razmišlja Petra Kastelic Marinko.

Avtorica Tina Plahutnik v oktobrskem članku za starše razmišlja o otroških strahovih. Strahovi pri otrocih so do neke mere normalni. Otroci se v določenih starostnih obdobjih pogosteje srečujejo s specifičnimi strahovi, kot je npr. strah pred ločitvi­jo od staršev, strah pred temo, tujci …

Avtorica Petra Kastelic Marinko razmišlja o težavah, ki jih imajo nekateri otroci s spre­jemanjem avtoritete …

V junijskem članku za starše preberite o pomenu telesne dejavnosti in gibanju, ki je otrokova biološka potreba …

Avtorica Petra Kastelic Marinko v majskem članku za starše poudarja, kako pomembno je, da starši na otroke prenesemo modrost, da lahko ljudi sodimo le po njihovih dejanjih, ne pa po pripadnosti skupini.

Avtorica Tina Plahutnik v aprilskem članku za starše razmišlja o pomenu telesne dejavnosti v otroštvu. Raziskave navajajo, da otroci sedijo približno de­vet ur na dan. Pri tem upoštevamo tako sedenje za mizo kot tudi v avtu, pred televizijo … (Pred)šolski otrok bi se moral aktivno gibati v naravi vsaj tri ure dnevno, ena ura pa naj bi bila namenjena in­tenzivnejšem gibanju …

Avtorica Petra Kastelic Marinko v marčnem članku za starše najprej predstavi egocentrizem kot razvojno fazo pri otroku. Kaj pa če faza ne mine? Kako pomagati otroku iz egocentrizma?

Naloga staršev je bila vedno postavljanje meja otrokom, naloga otrok pa preizkušanje meja.  Avtorica Tina Plahutnik v februarskem članku za starše razmišlja, kako postaviti meje in kako brez nasilja in z odločno ter hkrati ljubečo držo pospremiti otroka v življenje.

Socialna pedagoginja Petra Kastelic v januarskem članku za starše razmišlja, zakaj v teh ‘korona časih’ starši nismo dovolj oz. zakaj so vrstniki tako pomembni …

Avtorica Tina Plahutnik v decembrskem prispevku za starše razmišlja o decembrskem času, ki je letos še bolj poseben kot druga leta ….

Družine so različne, vsaka si po svoje organizira in razvija spalne navade. Avtorica Petra Kastelic Marinko v novembrskem prispevku za starše razmišlja o skupnem spanju.

Avtorica Tina Plahutnik v oktobrskem članku za starše razmišlja, kako pomembno je, da ima otrok vedno ob sebi sogovornika in da starši večkrat izberemo pogovor namesto govora … Tudi tema letošnjega tedna otroka je ODGOVOR JE POGOVOR.

Avtorica Petra Kastelic v septembrskem članku za starše razmišlja, kako otrokom pomagati do dolgoročne sreče in čustvene odpornosti. Izzivi, ki jih pred nas polaga življenje danes, so stresni ne samo za odrasle, temveč tudi za otroke in mladostnike. Bolj kot kadarkoli prej imamo občutek, da smo v določenem neravnovesju, ki znova in znova zahteva prilagajanje …

Avtorica Tina Plahutnik v junijskem prispevku razmišlja o pomenu družinskih izkušenj, ki jih dobijo otroci. Če otroci doživljajo strpnost, se naučijo potrpežljivosti, če doživljajo pomilovanje, se naučijo smiliti samim sebi …

Avtorica Tina Plahutnik je aprilski članek za starše o vzgoji otrok naslovila OTROCI SO NAŠE OGLEDALO. Dovolj zgovoren je citat v uvodu članka:
»Samo en način je, kako vzgojiti otroka tako, da bo krenil po pravi poti. In sicer, da tudi sami hodite po tej poti.« (Abraham Lincoln).

Socialna pedagoginja Petra Kastelic v januarskem članku za starše razmišlja, zakaj starši nehote postanemo ‘starši helikopterji’ …

Avtorica Tina Plahutnik v decembrskem članku za starše razmišlja o prehrani predšolskih otrok …

Samopodoba je podobna hiši, grajeni iz opek, sestavljena je iz različnih delov, pri tem pa so tako kot pri gradnji hiše pomembni temelji. Avtorica Petra Kastelic v septembrskem članku za starše razmišlja o samopodobi otrok. Katera naša sporočila so pomemben gradnik samopodobe otroka, ali je lahko pohvale preveč …?

Pi­kniki, kosila, praznovanja ali dopust so priložnosti za druženje s prijatelji in sorodniki, priložnosti za sprostitev od vsakodnevne rutine, hkrati pa lahko povzročijo veliko slabe volje in prepirov. Domov se lahko vrnemo izpolnjeni, zadovoljni ali pa neznan­sko utrujeni, nezadovoljni in sprti. Če se na dogod­ke pripravimo, so ti lahko prijetni za vse

Kolikokrat se zgodi, da v avtu, ko se vozimo skupaj z otrokom, zapeljemo skozi rumeno ali celo rdečo luč? Se jezimo na počasne ali prehitre voznike? Telefoniramo? Verjetno večkrat, kot bi to radi na glas priznali. Avtorica Petra Kastelic v majskem članku za starše razmišlja o vedenju otrok v prometu in o vzorcih, ki jih prevzemajo od odraslih.

Avtorica Petra Kastelic v aprilskem članku za starše razmišlja o tem, zakaj so frustracije pomembne in kako se spopasti z občutki frustracije in jeze pri otrocih.

V prilogi za starše meseca marca preberite nadaljevanje februarskega članka o ločitvi. Univ. dipl. soc. del. Tina Plahutnik tokrat razmišlja o otrokovih fazah žalovanja ob razvezi …

Ločitev je boleča za celo družino. Univ. dipl. soc. de. Tina Plahutnik v februarskem članku za starše razmišlja o najpomembnejših stvareh, ki jih lahko naredimo za naše otroke v trenutku razveze.

Socialna pedagoginja Petra Kastelic v januarskem članku za starše razmišlja, zakaj je otroška igra pomembna, in poudarja pomen proste, neusmerjene igre.

Se tudi vi zaskrbljeno sprašujete, ali vaši otroci preživijo preveč časa na tablicah, računalnikih in pametnih telefonih? Avtorica Tina Plahutnik v decembrskem članku za starše razmišlja o tovrstni zasvojenosti …

Avtorica Petra Kastelic v novembrskem članku za starše razmišlja o vzgoji z občutkom krivde. Star pregovor pravi, da so otroci naše največje bogastvo, so pa tudi vir frustracije, skrbi, konstantnega samoizpraše­vanja in dvomov o naših starševskih sposobnostih …

Avtorica Tina Plahutnik v oktobrskem članku za starše VSAK OTROK JE LAHKO USTVARJALEN razmišlja o spodbujanju ustvarjalnosti. Ko bi le imeli vsi priložnost, da najdejo ustvarjalnost v sebi!

Ob začetku šolskega leta se vsi radi pogovarjamo o tem, kakšen mora biti otrok, da je zrel za vstop v šolo, kaj mora znati, pri čemer nas zanimajo predvsem ve­ščine in sposobnosti. Omenjamo sicer tudi čustveno in socialno zrelost, znotraj tega pa pozabljamo na zelo pomembno vrlino, ki se ji reče empatija. V druž­bi, ki zelo ceni individualnost, uspešnost, tekmoval­nost, je empatija še posebej dragocena, saj ohranja stik s človečnostjo in deluje povezovalno. Je neka­kšen antipod egocentričnosti in ohranja družbeno ravnovesje.

Družina ima najpomembnejšo vlogo pri oblikovanju posameznikove identitete. Zagotavlja nam varnost in sprejetost ter na podlagi tega možnost iskanja lastne vrednosti. Ko se počutimo varne, začnemo zaupati, zato otroci, ki živijo v čustveno toplih družinah, odhajajo v svet z zaupanjem.

Sram, ta bodeči občutek, da ne pripadaš, da nisi vreden nič in bi se najraje pogreznil v zemljo. Vsak ima verjetno izkušnjo, ko je do­življal te neprijetne občutke in morda ob spominu nanjo še danes začuti zbodljaj nekje v trebuhu ali vročino v licih. Morda se nam še kot odraslim kdaj zgodi, da se znajdemo v situaciji, ko se nas do­taknejo podobni občutki, in se kar naenkrat počutimo kot majhni, nemočni, osramočeni otroci.

Če sami nimamo težav s pisanjem in je naša pisava dokaj ber­ljiva, grafomotoriki pri otroku niti ne namenjamo pozornosti. Zdi se, kot da čitljivo pisanje pride samo po sebi, ko se naučimo pisati in to dovolj časa vadimo. Pa vendar se začne že mnogo prej, najprej z igro. Danes se otroci igrajo drugače, kot so se v preteklosti, in nekaterih ročnih spretnosti ne usvojijo več mimo­grede.

Ob vse pogostejši uporabi sodobnih tehnologij, s katerimi si tako odrasli kot otroci radi krajšamo čas, ostane le malo prostora in časa za branje. Branje kot preživljanje prostega časa postaja nekakšna izumirajoča umetnost, katere izvajalci bomo videni v očeh naših zanamcev kot še zadnji dinozavri. Knjiga in branje sta vse nižje na lestvici naših vrednot, ljubezen do maternega jezika pa nekaj, o čemer na glas ne govorimo, če nočemo izpasti staromodno.

Odnosi med sorojenci so zapleteni, starši imamo s tem pogosto veliko dela, negotovi smo glede mnogih stvari. Kaj je pravično? Ali smo do vseh enaki ali do vsakega drugačni? Ali naj se vmešamo v prepire med njimi in odigramo vlogo razsodnika? Ali se bodo sploh kdaj razumeli ali se bodo ves čas samo prepirali?

Jeseni se je čisto blizu nas, v sosednji državi, v nekem vrtcu v Splitu zgodilo, da so otroci zmerjali in s prstom kazali na vrstnike, ki so bili oblečeni v skromna oblačila brez modne znamke, očitno kupljena v trgovini Lidl. Celo poimenovali so jih baje. Z besedo lidliči, ki so jo na novo izumili in ji seveda dali zaničevalen, manjvreden predznak. Zadeva je kar nekaj časa odmevala po hrvaških medijih in prisilila ljudi, da so se javno začeli spraševati o poti, po kateri peljemo naše otroke v prihodnost.

Etnolog Damjan Ovsec je rekel: »Za praznik vstopamo v območje igre, nečesa, kar je dvignjeno nad vsakdanjost, zakone, čas in prostor.«

Predsodki o kazni in kaznovanju so že dolgo prisotni v naši družbi. Zdijo se kot zastarele oblike vzgoje, ki so jih uporabljali naši predniki, zdaj pa jih ne potrebujemo več. Tako kot za obdelovanje zemlje smo tudi za kaznovanje in vzgojo otrok našli boljše načine. Pa smo jih res?

Otroci vstopijo v potrošniški svet že zelo zgodaj. S starši obiskujejo trgovine, sodelujejo pri izbiri, dajejo pobude za nakup, spremlja­jo oglase ipd. Strokovnjaki s področja trženja, komuniciranja in psihologije se zavedajo, da otroci predstavljajo pomembno ciljno skupino, zato je postalo pomembno zadovoljiti otroke kot potro­šnike. Trg izdelkov za otroke je postal najhitreje razvijajoč in naj­donosnejši.

Začetki so nekaj posebnega. S seboj prinašajo prijetno vznemirjenje, po drugi strani pa tudi strah pred neznanimi in novimi stvarmi. Vstop v šolo je pomemben začetek in takrat smo vsi po malem v stresu, verjetno starši še bolj kot otroci. Da bo začetek lažji, je dobro nekatere stvari malce osvežiti.