Prehrana predšolskih otrok

Tina Zupančič, univ. dipl. soc. del.

Nedavno smo slišali tragično novico o britanskem najstniku, ki je oslepel, ker mu je zaradi neuravnoteženega prehranjevanja primanjkovalo vitamina B12. Fant se je od osnovne šole dalje prehranjeval zgolj s čipsom in z ocvrtim krompirčkom, občasno pa še z belim kruhom in salamo. Primanjkovalo mu je tudi vitamina D, bakra in selena. Čeprav ni bil ne pretežek ne prelahek, je bil močno podhranjen. Tožil je, da je nenehno utrujen in slaboten. (Vir 1)

Zgodba se je dotaknila mnogih staršev. Spraševali smo se, kako to, da so mu starši pustili jesti zgolj nekaj jedi. Je šlo za neukost ali pretirano popustljivost staršev? Ali morda za motnjo hranjenja, ki se je razvila neodvisno od vzgoje in zgleda staršev ter drugih pomembnih v njegovem življenju? Ne glede na to, kje so vzroki motnje hranjenja pri tem fantu pa je zgodba priložnost za revizijo lastnih prehranjevalnih navad in navad naše družine. Nisem nutricistka, pa vendar bi z vami želela podeliti nekaj svojih pogledov na prehranjevanje, ki so splošno razširjena, vendar nanje v vsakdanjem hitenju kdaj pozabimo.

˝V obdobju odraščanja je ustrezen način prehranjevanja ključnega pomena, saj telo hrano, ki jo zaužijemo, porabi za izgradnjo kosti, mišic in organov, vpliva pa tudi na razvoj možganov. V tem obdobju je zato izjemno pomembno, ne le da otrok jé dovolj, ampak predvsem da uživa kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. Prehranske potrebe otrok se v času rasti in razvoja spreminjajo. Razvoj telesa je najhitrejši v začetku življenja, nekoliko se upočasni sredi otroštva, in spet okrepi v času pubertete, nakar se ustali. Prav zaradi pospešene rasti, pa tudi zaradi večje vsakodnevne aktivnosti, otroci potrebujejo relativno veliko energije glede na svojo velikost. Otroci potrebujejo precejšen delež zdravih maščob in ogljikovih hidratov, da zadostijo dnevnim energijskim potrebam, hkrati pa dovolj beljakovin, vitaminov in mineralov, ki podpirajo njihovo hitro rast in razvoj.˝ (Vir 2)

Starši imamo največkrat težave, ker otroci ne marajo sadja ali zelenjave. Sadje in zelenjava morata biti na jedilniku vsak dan, da otroka že od zgodnjega otroštva naprej navajamo na zdrav način prehranjevanja. Otroku ponudimo več dnevnih obrokov, prigrizki pa naj bodo surovo sadje ali zelenjava. Na sadje smo mnogi navajeni, nekako pa nam ne pride na misel, da bi za prigrizek lahko glodali korenje, papriko, zelje, kolerabo, kumare …

Jemo z očmi

Preden otrok izrazi, da bi rad nekaj prigriznil in ima idejo, da bi bili to smokiji, čips ali kaj podobno nezdravega, ga prehitimo s krožnikom narezanega in lepo dekoriranega sadja ali zelenjave. Če drži, da jemo z očmi, bo otrok vriskal od veselja, če bomo npr. iz narezanih jabolk naredili obraz, iz rozin oči, iz korenja usta. Sama sem vsakodnevno prakticirala, da sem takoj, ko so otroci prišli iz vrtca, na mizo postavila velik krožnik sadja, ki sem ga narezala in zložila na način, ki je bil prijeten na pogled. Otroci so bili vedno veseli, ko so na krožniku zagledali rožico, mavrico … in, seveda vsebino krožnika tudi z veseljem pojedli. Živila za otroke pogosto oglašujejo na otroku in staršu všečen način. Za otroka je to barvita embalaža s slikico risanega junaka, za starša pa podatek, da gre za npr. zdrav obrok za začetek dneva, nadomestilo za malico ipd. Pred nakupom bodimo kritični; pri otroških jogurtih, skutah in podobnem bodimo pozorni tudi na količino sladkorja, ki ga vsebujejo. Včasih je doma pripravljena malica veliko bolj zdrava pa tudi boljša. Otroške kašice zlahka nadomestimo npr. s proseno ali z ajdovo kašo s sadjem.

Spoznavanje okusov

Zgodnje otroštvo je obdobje, ko otrok spoznava različne okuse in živila in se o njih uči. Prav je, da otroku ponudimo čim širši nabor različnih živil, tudi takšnih, ki jih sami morda ne uživamo pogosto, a so del zdrave in uravnotežene prehrane. Poskusimo skuhati kaj novega. Splet nam ponuja raznolike recepte za hitro pripravo, poceni in okusne jedi. Sama se navdušujem nad polpeti iz stročnic ali zelenjave. V primerih, ko otrok določene jedi ne sprejme, bodimo vztrajni in mu jo ponudimo večkrat, saj otroci potrebujejo več časa, da se privadijo na nov okus, poleg tega so jim bolj všeč blagi okusi. Ne pozabimo, da se okus spreminja celo življenje. Verjetno se vsak od nas spomni, da nam je bila v nekem obdobju določena hrana izredno dobra, zdaj pa nam ni mar zanjo, z užitkom pa jemo nekaj, česar kot otroci nismo marali. Zato je prav, da otroku, npr. zelenjavo, ponudimo vedno znova. Vztrajajmo, da otrok neko živilo ali jed vsaj poizkusi, ne silimo pa ga, da ga poje, saj s tem lahko vzbudimo le še večji odpor.

Bodimo zgled

Ne moremo pričakovati, da bo otrok z veseljem jedel sadje in zelenjavo, če vidi mamo in očeta, ki jesta le krompir in meso, pred televizijo pa čips. Otrok se uči z opazovanjem staršev in tako je tudi pri mizi. Če že ne zaradi sebe, moramo zavoljo otroka vzeti kakšen kos s sadnega ali z zelenjavnega krožnika.

Bodimo kreativni

Morda otrok zavrača neko zelenjavo ali sadje. Ali pa kar vse. Starše slišim, da rečejo: ˝Naš ne je nobene zelenjave, sadja.˝ Ne obupati, temveč premislimo, kako bi otroku lahko približali neljube jedi. Nekaj idej:
– Pravijo, da je lakota najboljša kuharica, morda bo takrat, ko bo lačen, šlo.
– Otrokom veliko pomenijo barve. Ponudimo jim več barv naenkrat, rdečo papriko, oranžno pomarančo, rumeno banano …
– Bodimo pozorni na detajle. Nekateri otroci nočejo, da se okusi mešajo. Moj sin npr. je praktično vse vrste zelenjave in sadja, vendar ne mara solat. Moti ga mešanica okusov. Če vaš otrok ne je zelene solate, ga morda moti kis. Poskusite mu ponuditi samo oprano solato.
– Zelenjavo v juhi ali omaki lahko tudi spasiramo in bo šlo marsikaj ˝skozi˝. Spremembe uvajajmo postopoma in najprej dodajmo malo zelenjave, da se bo otrok počasi navadil na okus.
– Nekatere vrste sadja in zelenjave lahko narežemo na trakove, palčke, lunice, druge izrežemo z modelčki za piškote.

Hranjenje kot prijetna izkušnja

Včasih rečejo, da se za mizo sklenejo največji posli. Obrok je priložnost, da se družina skupaj usede za mizo, da se pogovorimo, si povemo, kaj smo prijetnega doživeli v službi, ne izkoristimo za medsebojno obračunavanje in prepiranje. Pa ugasnimo televizijo in odložimo telefone in časopise. To zahtevajmo tudi od otrok. Prehranjevanje mora biti prijetna izkušnja, saj bo le tako otrok lahko razvil zdrav odnos do hrane. Izogibajmo se vzgoji s hrano, npr. nagrajevanju ali kaznovanju s hrano. Včasih starši otroku obljubimo sladkarijo ali sladico, če bo priden. Otroku se tako usidra prepričanje: ˝Če je tortica nagrada za ustrezno vedenje, je torej tortica dobra stvar.˝ S tem spodbujamo razvoj pozitivnega odnosa do nezdravih živil.

Industrijsko pripravljena hrana in sladke pijače

Že ptički na veji čivkajo o škodljivosti industrijsko pripravljene hrane, pa vendar je ponudba pripravljene hrane res velika, v zadnjih letih se je posebej razbohotila ponudba zamrznjenih jedi. Vse lahko dobimo in to po zelo ugodnih cenah, pogosto so zamrznjena celo cenejša kot sveža živila. Kupujmo z glavo in pomislimo, preden posežemo po že pripravljeni lazanji, paniranem mesu … res je danes velika stiska s časom, vendar pa bi bilo za vse nas, predvsem pa za otroke dobro, če bi se tej skušnjavi odpovedali. Doma skuhana hrana nam ne vzame nujno veliko časa; umešana jajca npr. so spečena v nekaj minutah, skuhano kašo, riž, stročnice, lahko hranimo v hladilniku nekaj dni in jim sproti dodajamo sadje, zelenjavo … Z domačo pripravo obrokov se izognemo nepotrebnim aditivom, ki se uporabljajo za podaljšanje trajnosti industrijsko predelanih živil. Če pred petnajstimi leti ni bilo tako, smo danes starši tudi v vrtcih in šolah največkrat deležni podpore pri navajanju otroka na pitje vode in nesladkanih čajev. In ker delam v šoli, vam lahko s prve roke povem, da so mlajši otroci že popolnoma navajeni na nesladkane pijače. Ja, gre za navado, ki jo lahko gojimo tudi doma. Šele ko gremo na potovanje v tujino se zavemo, kakšno dragocenost imamo doma. Naša voda je v večini koncev Slovenije odlična, zato ni potrebe po kupovanju ustekleničene vode, temveč jo lahko pijemo neposredno iz pipe.

“Moja osnovna filozofija o hrani je takale: če raste, jo jej; če ne raste, je ne jej. Sadje, zelenjava, orehi, lešniki in žitarice rastejo. Slaščice in coca-cole ne rastejo.” (Louise Hay; Vir 3)

Pa dober tek in na zdravje!

V naslednjem članku pa več o izbirčnosti in prekomernem hranjenju …

Objavljeno v prilogi za starše revije Zmajček, december 2019 (št. 4, letnik 26)